Sebastijan Jagarinec 400m

Video - Dražen Petrović

2010-12-19T09:07:00.001+01:00

Vabljeni k ogledu videa o Draženu Petroviću. Želim vam prijeten ogled.

Lep pozdrav,
Seba

Sezona 2010 - video

2010-11-04T11:40:00.000+01:00

Pozdravljeni,

za Vas sem pripravil video o sezoni 2010. Vabljeni k ogledu :)

Sezona 2010 uspešna, kot še nobena doslej!

2010-10-01T12:11:00.002+02:00

Letošnja sezona na prostem mi bo ostala v zelo lepem spominu. Izpolnil sem čisto vse zastavljene cilje. To je bila sezona v kateri sem prvo leto tekmoval kot član in moram priznat, da mi je preboj med člane odlično uspel.

Že sam začetek sezone je bil odličen. Kot prvo sem 26. maja na mitingu v Mariboru krepko izboljšal osebni rekord v teku na 300m – 33,09s (prejšnji rekord 33,53s). Začel sem po načrtih in tako tudi nadaljeval. Prvi tek v moji paradni disciplini – 400m je bil na mitingu za VN Vzajemne v Postojni. Odtekel sem ga točno tako kot sva bila dogovorjena s trenerjem. Rezultat 46,64s za prvi tek na 400m je bil odlična popotnica za nadaljevanje sezone.

Postojna - 46,64s - (foto: Darko Popovič)

Sledilo je finale APS-a v Mariboru. Nas, tekmovalce je prvi dan tekmovanja pričakala vročina (35°C) in neugoden veter. To me ni zmotilo in prepričljivo sem slavil. Če sem lahko v takšnih razmerah odtekel 46,77s sem vedel, da lahko ob bolj normalnih pogojih odtečem osebni rekord. In tako je tudi bilo…

Marko Macuh, Sebastijan Jagarinec, Uroš Jovanovič (foto: Martina Lunder)

…že teden dni po APS-u me je čakala prva mednarodna preizkušnja. Z reprezentanco Slovenije smo se na 2. Evropskem ekipnem prvenstvu v Budimpešti v konkurenci 12 držav borili za čim višjo uvrstitev. V moji disciplini me je čakala močna konkurenca. To sem maksimalno izkoristil in si pritekel odlično 3. mesto in nov osebni rekord 46,19s. V ciljni ravnini mi je uspelo prehitet tudi odličnega Johana Wissmana. Naslednji dan sem še nastopil v štafetnem teku 4x400m. Tekli smo v naslednji postavi (Uroš Jovanovič, Marko Macuh, Erik Vončina, Sebastijan Jagarinec). Z rezultatom 3:09,16 smo pristali na sedmem mestu in tako zaključili slovenske nastope v Budimpešti.

Svoja pričakovanja sem popolnoma izpolnil. V Budimpešti sem Sloveniji pritekel veliko število točk in postavil nov osebni rekord.

Budimpešta - 46,19s

Le nekaj dni po odličnem nastopu na Evropskem ekipnem prvenstvu sem ponovno odtekel osebni rekord. Tokrat v teku na 200m. Na mednarodnem mitingu v Mariboru sem odtekel 21,15s (veter -0,4) in si zmago priboril v zadnjih metrih.

Maribor - 21,15s (foto: Martina Lunder)

Na EAA mitingu v Velenju me je 1.julija v teku na 400m pričakala vrhunska konkurenca. Organizatorji so se zelo potrudili in na štartu teka je bilo veliko odličnih tekačev. V Velenju sem hotel pokazat, da tek v Budimpešti ni bil naključje. Odtekel sem odlično in v močni konkurenci le za stotinko zaostal za svojim osebnim rekordom. Z rezultatom 46,20s sem bil zelo zadovoljen.

Sledil je kratek tekmovalni premor. Posvetil sem se treningu in zaključnemu delu priprav na Evropsko prvenstvo v Barceloni. Treniral sem tudi 2x na dan.

Velenje - 46,20s (foto: Zoran Flis)

Čakal me je zadnji test pred odhodom v Barcelono. Atleti smo se ponovno zbrali v Velenju, kjer je potekalo DP za člane in članice. Prvi dan tekmovanja me je čakal nastop v moji paradni disciplini. V sproščenem teku sem prepričljivo sem slavil z rezultatom 46,43s. Naslednji dan sem še tekel v teku na 200m. V kvalifikacijah sem odtekel svoj drugi najboljši rezultat v tekih na 200m – 21,32s. Že pred prvim tekom sva imela dogovor s trenerjem, da odtečem samo kvalifikacije in finalni tek izpustim…

Velenje - 46,43s (foto: Vid Ponikvar)

…sledila je glavna tekma sezone. Za Evropsko prvenstvo v Barceloni sem se pripravljal celo leto. Na tej tekmi sem hotel pokazat največ, vso znanje, ki sem ga pridobil skozi sezono in, da dolgi in naporni meseci garaštva niso bili zastonj. Čakal me je debi na najvišjem rangu tekmovanj. Kot prvi slovenski atlet sem pričel z nastopi na Evropskem prvenstvu…

…27. julija ob 11.08 uri sem tekel v kvalifikacijah. Svoj nastop sem pričel z nekaj smole. Na štartu mi je ponagajal štartni blok, no to me ni zmedlo. Nadaljeval sem kot, da ni bilo nič. Po nezgodi na štartu sem tekel svoj tek. V cilj sem pritekel kot peti v svoji skupini. Rezultat 46,75s je bil dovolj, da sem se po času uvrstil v polfinale. Žal mi je smola na štartu vzela vsaj 3-4 desetinke in to sem naslednji dan tudi dokazal…

Barcelona kv. - 46,75s (foto: Vid Ponikvar)

…moj prvi veliki polfinalni nastop mi je uspel tako kot sem želel in pričakoval. Ves trud, ki sem ga v zadnjem letu vložil na treningih je bil poplačan. Tokrat na štartu nisem imel težav. Prvih 200m sem pretekel v ritmu, ki sem ga treniral skozi sezono. V zadnjih sto metrih pa sem dal vse od sebe in se boril do konca. Na cilju sem bil več kot zadovoljen… v polfinalu na glavni tekmi sezone sem odtekel nov osebni rekord – 46,13s in končal na odličnem 16. mestu v Evropi.

Barcelona - polfinale 46,13s (foto: Vid Ponikvar)

V soboto 31. julija sem še tekel v štafeti 4x400m. V postavi (Uroš Jovanovič, Sebastijan Jagarinec, Marko Macuh in Erik Vončina) smo si pritekli 14. mesto z rezultatom 3:08,95. Odtekli smo dobro in prepričani smo, da bomo še veliko boljši.

Štafeta 4x400m: Erik Vončina, Uroš Jovanovič, Marko Macuh, Sebastijan Jagarinec (foto: Vid Ponikvar)

Ob koncu bi se še rad zahvalil vsem, ki so me skozi sezono vzpodbujali. (sponzorjem - Aminostar, Infond, Creative Solutions; Atletskemu klubu Poljane Maribor, trenerju - Robert Herga, zvestima navijačema - Maja Bezjak in Tine Lenart, Martini Lunder - hvala za vse slike!! ter staršem brez katerih ne gre!). Vsem, ki so me spremljali in navijali na tekmah po Sloveniji…vsem, ki so si vzeli čas in stiskali pesti v Budimpešti in Barceloni!!...vsem, ki niso bili prisotni na tekmovanjih in vseeno navijali in držali pesti za čim boljše rezultate. HVALA VAM!!

trener - Robert Herga

Sebastijan Jagarinec, Maja Bezjak

starši in zvesti navijači - klubski sotrpini :)

zvesti navijači :)

Muzej Dražena Petrovića

2010-09-10T11:50:00.000+02:00

Spominski center Dražena Petrovića v centru Zagreba ni težko poiskat. Najdemo ga na Trgu Dražena Petrovića, kjer stoji tudi njegov kip in košarkaška dvorana, ki nosi njegovo ime. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 10 do 17 ure. To pa ni vse. Na trgu je tudi lokal Amadeus, ki ga je po smrti prevzel brat Aco.

(kip, ki sotji na trgu Dražena Petrovića)

Ob začetku ogleda muzejska vodička (Aleksandra Vlatković) predstavi sobno kolo, ki si ga je Dražen kupil ob prihodu v ZDA, ko je prvo leto zaigral v ligi NBA. Na tem kolesu je vsak dan po treningu kolesaril uro in pol, saj je menil, da mora ''napumpat'' noge, da bo lahko konkurenčen igralcem v ligi. Le kakšen meter stran od kolesa je statistična tabla na kateri je podatek, da je bil leta 1992 najbolj natančen strelec celotne lige NBA. Za njim sta ostala tudi slavna Michael Jordan in Reggie Miller.

(sobno kolo na katerem je po vsakem treningu prekolesaril uro in pol ob prihodu v NBA)

Sledi ogled po vitrinah, ki so bogato napolnjene. V vsaki je ogromno lovorik, predmetov in lepih spominov in vsaka ima svojo zgodbo.

Prva je iz časa, ko je Dražen začel s svojimi prvi koraki v košarki. To je bilo v Šibenki. Že pri petnajstih letih je bil v članski ekipi. Bil je rojen vodja in tako je že kot zelo mlad igralec svojo Šibenko dve leti zapored uspel pripeljat do finala takratnega pokala Radivoja Koraća. Leta 1983 je finalno tekmo odločil v korist svojega kluba vendar so jim naslov zaradi domnevne neregularnosti odvzeli. Dražen in mnogi se s tem niso strinjali tako, da zlata medalja, ki jo za osvojen naslov ni vrnil, leži v vitrini Šibenke. Sporna naj bi bila sodniška odločitev. Tik pred koncem je sodnik piskal osebno napako nad Draženom. Sledila sta dva prosta meta. Takratni predsednik košarkaške zveze Vasil Tupurkovski je Dražena prosil, da zgreši en met in naj zmagovalca odločijo podaljški. Dražen ga ni niti pogeldal, ni bil to njegov način! Zadel je oba meta in svoji ekipi priigral naslov prvaka. Ko so tekmo razveljavli so bile njegove besede sledeče: ''U Novi Sad ne idem, pa i da svi odlučite da ćete ići. Svoju zlatnu medalju ne dam nikome. Ne dam. Što se mene tiče, mi smo prvaci. Nova utakmica? Ni slučajno. Proslavili smo naslov i više nam ga nitko ne može oduzeti".


(vitrina iz časa, ko je igral v Šibenki...medalja, ki visi je tista iz ''spornega'' finala leta 1983)

Sledila je pot v Zagreb. S težkim srcem je zapustil svojo Šibenko in se pridružil Ciboni. Tukaj ga je čakal tudi starejši brat Aco (Aleksander). Z zagrebško Cibono je dve leti zapored (1985 in 1986) osvojil evroligo. Prvo leto so v finalu v Atenah premagali sloviti Real Madrid, ki mu je Dražen v odlični predstavi nasul 36 točk. Pravijo, da je težje branit naslov prvaka kot ga osvojit. No, to Draženu in ekipi ni predstavljalo velike ovire. Naslednje leto v Budimpešti je v finalu klonil litovski Žalgiris. Med igranjem v Zagrebu je tudi študiral - pravo. Predavanja na katerih je bil Dražen prisoten so bila nabito polna.

(vitrine iz časa, ko je igral v Ciboni in 2x zapored slavil v evroligi)

''Če ga ne moremo premagat, ga moramo imeti'', so bile besede vodilnih v Madridu. V odločilnih tekmah jim je zadal veliko porazov in grenkobe. Leta 1988 je Dražen podpisal pogodbo s kraljevim klubom. To je bila prva milijonska pogodba v Evropi. Lige ACB niso uspeli osvojit, zato pa jim je uspelo v španskem pokalu, kjer so v finalu premagali večnega rivala – Barcelono. V finalu pokalnih zmagovalcev je Dražen proti Snaideru dosegel 62 točk, kar je tudi njegov uradni rekord (njegov neuradni rekord je 112 točk proti mladincem Olimpije). Še danes v muzej prihajajo navijači Barcelone, ki v življenju ne bi oblekli kraljevega dresa, a morajo Draženovega kljub vsemu imeti. V Madridu je igral samo eno leto, Evropa je postala premajhna. Sledila je pot čez lužo.

(z Real Madridom je podpisal prvo milijonsko pogodbo v Evropi)

Dražen je bil prvi Evropejec v ligi NBA. Svojo prvo sezono v ligi NBA je igral pri Portland Trail Blazersih. Njegova kariera se je do tega trenutka strmo vzpenjala. Doživel je prvo leto, kjer ni bilo vzpona. Minutaža, ki jo je imel pri Portlandu mu ni ustrezala. Ni se mogel zadovoljit z nekaj minutami na tekmo. Bil je navajen igrat cele tekme. Bil je pripravljen igrat za najslabši klub v ligi v zameno za minutažo, ki si jo je zaslužil. Tako je tudi bilo…

…sledila je pot v New Jersey. Pri Netsih je odigral dve sezoni in pustil velik pečat v ligi NBA. Igral je v mladi in ambiciozni ekipi, ki se je z njegovim prihodom po desetih sušnih letih dve leti zapored uvrstila v končnico. Že prvo sezono je v povprečju dosegal 20.6 točk na tekmo v 36,9 minutah. Ob koncu leta je bil tudi prvi strelec lige. Njegov met je bil kar 51%!!

Dražen se tu ni ustavil. Naslednje leto je bil še boljši. V povprečju je dosegel 22,3 točke. Ob koncu sezone je bil njegov met 52%. Met za tri točke je obe sezoni, ko je igral pri Netsih bil enak – 45%!! To sezono je doživel tudi veliko razočaranje. Čeprav je bil izbran v tretjo peterko lige (za to je dobil tudi priznanje), ni bil povabljen med sodelujoče na tekmo All-Stars. Dobil je vabilo za metanje trojk. To vabilo je zavrnil in dejal, da je med sezono pokazal kako se meče za tri točke in, da je njegovo mesto na parketu. Izmed trinajstih najboljših strelcev lige je bil edini, ki ni bil povabljen.

(s svojimi vrhunskimi predstavami je v ligi NBA širom odprl vrata tudi ostalim Evropejcem)

Za reprezentanco je osvojil skoraj vse kar se je dalo. Z reprezentanco Jugoslavije se je z velikih tekmovanj redno vračal z medaljo. Zlato in bron iz EP, zlato in bron iz SP, srebro in bron iz OI,… Njemu najdražja medalja je bila iz leta 1992 v Barceloni. Srebrno medaljo na OI v Barceloni je osvojil s Hrvaško. Finale so igrali z edinim pravim ''Dream teamom''. V finalu je Hrvaška na veliko presenečenje vseh tudi za kratek čas povedla. Na koncu so morali priznati poraz boljšemu nasprotniku. Bil je to najnižji poraz na OI proti ''Dream Teamu''.

(s Hrvaško ''Dream Team'' ekipo je na OI v Barceloni - 1992 osvojil srebrno medaljo)

V ligi NBA se ga je prijel vzdevek ''Petro'', doma je bil ''Kapetane'', za mnoge je bil Amadeus, košarkaški Mozart,... …leta 2002 je bil Dražen povsem zasluženo sprejet v Hall of Fame.

(leta 2002 je bil sprejet v Hall of Fame - hiša slavnih)

V muzeju so razstavljeni vsi dresi v katerih je Dražen igral (Šibenka, Cibona, Real Madrid, Portland Trail lazers, New Jersey Nets, Jugoslavija, Hrvaška), številne nagrade in priznanja (športnik stoletja na Hrvaškem, košarkaš Evrope 1992 in 1993,...), največje priznanje MOK-a (Juan Antonio Samaranch je ob obisku muzeja s svoje obleke vzel značko in jo dal v vitrino, kjer je priznanje MOK-a in zahteval, da tudi tam ostane). Za Juana Antonia Samarancha, nekdanjega predsednika MOK-a je bil Dražen najboljši športnik v zgodovini.

(najvišje priznanje MOK-a...v sredini je značka, ki jo je ob obisku muzeja v vitrini pustil Juan Antonio Samaranch)

Bili so časi, ko so košarko zaradi Dražena spremljali in gledali VSI…napis v Šibeniku (kruha i Dražena) pove vse…

Vse to in še mnogo mnogo več lahko izveste ob obisku muzeja. Vstopnina je skromna, tako kot je bil v vsej svoji karieri skromen Dražen.

Napisal sem veliko… …več ne morem… …premalo je besed s katerimi bi lahko opisal velikana kot je Dražen…

(kaj je Dražen rekel o denarju: ''Z enim ali s petimi milijoni, z desetimi ali stotimi, samo enkrat na dan lahko kosim in večerjam!'')

To je bil moj prvi obisk… …prepričan pa sem, da ga bom obiskal tudi v prihodnje…

Še nekaj fotografij muzeja:

(Draženova prva žoga)

(Žutko - pokal, ki mu je bil najbolj pri srcu)

(številna priznanja in nagrade)

(bil je v tretji peterki lige, a vseeno ostal brez nastopa na All-Stars tekmi)


(dres New Jersey Netsov, po smrti so številko 3 upokojili	)


(na policah so medalje z največjih tekmovanj...EP, SP in OI)

(dres Hrvaške reprezentance)

(ura, ki je v prometni nesreči ostala nepoškodovana...ustavila se je ob 17.20, takrat ko se je ustavilo tudi Draženovo življenje)

Spektakel v Stožicah - Dejan Zavec ubranil titulo IBF prvaka

2010-09-07T11:33:00.002+02:00

V soboto 4.9.2010 sem bil deležen zgodovinskega boksarskega dvoboja na slovenskih tleh. Dvoboj med Dejanom Zavcem in Rafalom Jackiewiczem je bil rekorden v marsičem. Gledanost dvoboja je bila pri nas takšna kot še nikoli.

(slika je nastala 15 minut pred začetkom dvoboja)

Dvorana v Stožicah je bila nabito polna, vzdušje je bilo fenomenalno. Navijanje je že pred samim začetkom bilo glasno. Mehiški val pred dvobojem je bil pravo ogrevanje za to kar je sledilo...

...sledil je dvoboj za ubranitev naslova. Prvi je v ring stopil Poljak. Žvižgi so bili tako glasni, da sem komaj slišal uradnega napovedovalca kako je izgovoril njegovo ime in priimek. Žvižgi so pospremili nasprotnika do ringa, ravno obratno pa je bilo pri našem šampionu. Dvorana je ob prihodu Dejana v dvorano in pesmi ''I Gotta Feeling'' začela ''pokat'' po šivih. Navijači so vzklikali ''Dejan, Dejan,...'' Prej sem omenil, da sem ob prihodu Poljaka komaj slišal uradnega napovedovalca... ...ob prihodu Dejana smo ga v dvorani močno preglasili :)

Malo po deseti uri se je pričel tako težko pričakovan dvoboj. Sicer nisem strokovnjak za boks... ...v to pa sem prepričan ---> Dejan je začel odlično in imel pobudo v ringu že od samega začetka. Želja po zmagi, močnejši udarci,...vse to je Dejan imel skozi celo borbo. V vseh 12ih rundah je pokazal veliko več in dal nasprotniku vedet, da je nesporen zmagovalec. Moji občutki skozi dvoboj so bili, da je Dejan veliko boljši od nasprotnika in že od prve runde sem bil prepričan, da mu zmaga ne uide. Verjamem, da smo tudi gledalci pripomogli kakšen procent s svojim glasnim navijanjem. Našega šampiona smo v zadnji rundi pospremili na nogah. Za mene vprašanj in dvomov ni bilo. Dejan je zmagovalec sem ponavljal ves čas. In tako je tudi bilo!! Dva sodnika sta bila na Dejanovi strani le en je videl dvoboj drugače.

Dejanu je ponovno uspelo. Že drugič je ubranil titulo svetovnega IBF prvaka!! Čestitke Dejanu, Tomiju in celoni ekipi. Dejan in cela ekipa dela s srcem in ljubeznijo do tega športa... ...in ko delaš s srcem uspeh ne more izostat! Bravoooooo!!

Seba

Pozdravljeni na mojem prvem BLOGU!

2010-09-06T10:43:00.000+02:00

Kot ste lahko razbrali iz naslova je to moj prvi BLOG. Kljub temu, da imam že svojo spletno stran (http://sebastijan.atletski-klub-poljane.si/), sem se odločil tudi za blog. Tukaj boste lahko spremljali mojo športno pot (komentarji tekmovanj, slike, videi iz tekem,...) in tudi vse ostalo kar se dogaja izven atletike. Trudil se bom, da bo nastalo čim več objav in, da bodo vam bralcem tudi zanimive. Zaenkrat vam priporočam obisk svoje spletne strani, kmalu pa se bodo začele tudi tukaj nabirat vsebine...

Seba

foto: Vid Ponikvar